Ključna sporočila za zdravnike, ki predpisujejo zdravila v bolnišnicah

informativno gradivo ključna sporočila komplet informativnega gradiva

Naloge

1.    Naloge zdravnikov, ki predpisujejo zdravila v bolnišnicah, so povezane z izboljšanjem rabe antibiotikov in vključujejo [31,42,43,52-54,56,70,71,90]:
a)    predpisovanje  v skladu z bolnišničnimi smernicami o antibiotikih, ki temeljijo na dokazih, pri pogostih okužbah in kirurški profilaksi; 
b)    upoštevanje ustrezne anamneze posameznega bolnika pri presoji  potrebe po rabi antibiotika, vključno z nedavno rabo antibiotikov, alergijami na zdravila, uporabo imunosupresivnih zdravil, nedavno hospitalizacijo ali institucionalizacijo, nedavnim potovanjem zunaj Evrope in mikrobiološkimi rezultati v preteklih treh mesecih;
c)    pri predpisovanju antibiotika v bolnikovi kartoteki dokumentiranje zdravljenja z antibiotiki, vrsto zdravila, način dajanja zdravila in trajanje zdravljenja; 
d)    upoštevanje navodil za preprečevanje in obvladovanje okužb;
e)    zagotavljanje, da se pred zdravljenjem z antibiotiki odvzamejo ustrezne kužnine;
f)    ponovno presojo o zdravljenju po 48–72 urah oziroma potem, ko so znani rezultati mikrobioloških vzorcev;
g)    čim hitrejša uvedba zdravljenja z antibiotiki za bolnike s hudo okužbo; 
h)    upoštevanje lokalnih mikrobioloških vzorcev in vzorcev odpornosti proti antibiotikom pri uvedbi empiričnega antibiotičnega zdravljenja; 
i)    obveščanje bolnika o vseh predpisanih antibiotikih in njihovih morebitnih neželenih učinkih ter
j)    sodelovanje na letnih usposabljanjih o preudarni rabi antibiotikov.

Kaj morate vedeti?

2.    Z upoštevanjem navodil glede rabe antibiotikov in sodelovanjem pri izobraževalnih vizitah se bo predpisovanje antibiotikov izboljšalo [78].

3.    Dokumentiranje indikacije, izbire zdravil, odmerka, načina dajanja zdravila in trajanja zdravljenja v bolnikovi kartoteki pripomore k preudarnejši rabi antibiotikov [71].

4.    S predpisovanjem najkrajšega trajanja zdravljenja z antibiotiki, ki temelji na dokazih, se zmanjša pojav bakterij, odpornih proti antibiotikom [54,56,71,91].

5.    Časovna usklajenost in optimalno trajanje antibiotične profilakse za kirurški poseg vodi do manjšega števila okužb kirurških ran in zmanjša pojav bakterij, odpornih proti antibiotikom [73].

6.    Odvzem mikrobioloških vzorcev pred začetkom empiričnega antibiotičnega zdravljenja in usmerjeno antibiotično zdravljenje na podlagi rezultatov kultur pripomoreta k preudarnejši rabi antibiotikov [31,70,71].

7.    Ponovna presoja prvotnega antibiotičnega zdravljenja po 48–72 urah in prehod s parenteralnega na peroralno zdravljenje (kadar je to mogoče) zmanjšata stopnjo odpornosti proti antibiotikom in izboljšata klinične rezultate [37,54,57,71,92,93].

8.    S posvetovanjem s skupino za nadzor nad rabo antibiotikov se poveča kakovost predpisovanja zdravil in izboljšajo rezultati zdravljenja bolnikov [56,83].

Primer
9.    Zaradi prehoda s parenteralnega na peroralno zdravljenje z antibiotiki, ki ga je vodil farmacevt, se je skrajalo parenteralno zdravljenje brez negativnih posledic na rezultate zdravljenja [56].
10.    Intervencije infektologov vplivajo na znatno izboljšanje kakovosti predpisovanja antibiotikov in zmanjšanje njihove rabe [83].

Kaj lahko storite?

11.    Sledite protokolom za zdravljenje z antibiotiki na podlagi smernic, ki temeljijo na dokazih, ter izvajajte ukrepe za preprečevanje in obvladovanje okužb, ki so vzpostavljeni v vašem okolju [31] [strokovno usklajeno].

12.    Po potrebi se posvetujte s skupino za nadzor nad rabo antibiotikov, npr., kadar predpisujete antibiotik izven običajnih smernic [31,56] [strokovno usklajeno].

13.    Zdravljenje z antibiotiki začnite samo, če obstajajo dokazi o bakterijski okužbi, in ne zdravite kolonizacije [31,72].

14.    Izogibajte se nepotrebni antibiotični profilaksi [31,73].

15.    Če ugotovite, da je zdravstveni delavec v bolnišnici ali zdravstveni ustanovi kršil smernice oziroma protokole, ga vprašajte, zakaj je tako ravnal, in mu pomagajte razumeti, kaj dela narobe [strokovno usklajeno].

16.    Za čim bolj kakovostno zdravljenje z antibiotiki odgovorite na naslednja ključna vprašanja. Če imate pomisleke, se posvetujte s skupino za nadzor nad rabo antibiotikov [31,42,53,70,71]: 
a)    Ali obstaja večja verjetnost za bakterijsko okužbo kot za kolonizacijo ali virusno okužbo?
b)    Ali so bile pred začetkom zdravljenja z antibiotiki odvzete ustrezne kužnine?
c)    Ali ste preverili nedavno rabo antibiotikov, alergije na zdravila, rabo imunosupresivnih zdravil, nedavno hospitalizacijo ali institucionalizacijo, nedavno potovanje zunaj Evrope in mikrobiološke rezultate v preteklih treh mesecih?
d)    Ali ima bolnik okužbo, ki se bo odzvala na antibiotike?

Če je odgovor pritrdilen:
i.    Ali je bil bolniku predpisan ustrezen antibiotik, ustrezen odmerek in ustrezen način dajanja zdravila?
ii.    Ali bi se lahko za zdravljenje okužbe uporabil antibiotik z ožjim spektrom?
iii.    Kako dolgo bi moral bolnik prejemati antibiotik?

17.    V bolnikovi kartoteki dokumentirajte zdravljenje z antibiotiki, vrsto zdravila, odmerek, način dajanja zdravila in trajanje zdravljenja [31,42,70,71]. 

18.    Poskrbite za dobro obveščanje bolnikov in jim pomagajte razumeti pomembnost preudarne rabe antibiotikov. Poskrbite, da bodo bolniki (in njihovi družinski člani) razumeli razloge za zdravljenje z antibiotiki ter ključne točke v zvezi z rabo antibiotikov, pri čemer jih opozorite, naj [strokovno usklajeno]:
a)    antibiotike jemljejo v skladu z navodili;
b)    antibiotikov nikoli ne shranjujejo za poznejšo uporabo;
c)    nikoli ne uporabljajo antibiotikov, ki so jim ostali od preteklih zdravljenj;
d)    antibiotikov, ki so jim ostali, nikoli ne delijo z drugimi.