Lill-Karin

zgodbe bolnikov

Ime mi je Lill-Karin. Sem 66-letna upokojena učiteljica in imam tri odrasle otroke ter pet vnukov. Odkar mi je umrl mož, živim sama, v prostem času pa rada berem, vezem, pišem pesmi in potujem.

Nekajkrat sem bila v Indiji, nikoli pa nisem obiskala Kerale, zato sem leta 2010 načrtovala izlet tja in se dogovorila za bivanje pri domačinih.

Vendar so se stvari zelo hitro zapletle. Gostitelj me je pričakal na letališču, a še preden sem uspela videti mesto, sem bila udeležena v prometni nesreči. Utrpela sem težji zlom noge, zato so me hitro odpeljali v bolnišnico kar na tleh rešilca.

Po prihodu v bolnišnico sem dva dni ležala na plastični postelji v veliki sobi, obkrožena z bolnimi. Vsak dan so mi dali skledo vode, a ker sem imela zlomljeno nogo, se nisem mogla premikati, da bi se umila ali preoblekla, zato sem lahko le ležala v vročini.

Končno so me premestili v zasebno sobo in mi zamenjali kolk. V Indiji v bolnišnici za bolnika poskrbi družina, zato me zdravniki in medicinske sestre niso velikokrat obiskali. Nekaj tednov sem bila zelo osamljena, saj mi je družbo delal le moj gostitelj, vendar so me čez čas le odpustili iz bolnišnice.

Ko sem se vrnila na Norveško, sem morala takoj spet v bolnišnico. Bivala sem sama v posebni sobi in vsi obiskovalci so morali nositi zaščitna oblačila. Zdravniki so ugotovili, da imam v urinu (seču) bakterijo, ki je odporna proti antibiotikom. Dobila sem jo zaradi urinskega katetra, ki so mi ga namestili med operacijo v Indiji.

Kljub temu da nisem občutila nikakršnih simptomov okužbe, je bilo to zame zelo težko obdobje. Družina me ni upala obiskovati, saj so se zaradi novorojenčka bali, da se okužijo. Zamudila sem tudi poroke in krste v družini. Samota je bila takrat zame strašanski udarec; bila sem zelo potrta in počutila sem se odrezano od sveta.

Skrbelo me je tudi, da bo prišlo do okužbe kirurške rane, saj se še vedno ni zacelila. Na trenutke nisem bila prepričana, da bom preživela.

Na srečo sem si popolnoma opomogla in nisem več okužena, vendar pa sem se nekaj časa zelo bala prehladov in drugih bolezni. Izkušnja v bolnišnici me je naučila pomena dosledne higiene in uporabe razkužil za roke ter čistil za gospodinjstvo kot zaščite pred mikrobi. To je bila grozljiva izkušnja, a moje želje po potovanjih ni zatrla, saj že načrtujem svoje naslednje potovanje v Keralo. Upam, da bom tokrat uspela videti deželo, ne le bolnišnice.

Komentar: zapiski o primeru

V Indiji so pri Lill-Karin opravili ortopedski kirurški poseg in ji za profilakso dajali antibiotik linezolidom. Ko je bila sprejeta v bolnišnico na Norveškem, je imela v urinu različico bakterije Klebsiella pneumoniae, ki je bila odporna proti več vrstam antibiotikov. Sklepali so, da je ta bakterija kolonizirala njen urin prek katetra, ki so ji ga namestili med operacijo v Indiji.

Bakterija je bila občutljiva le za en antibiotik, kolistin. Odporna je bila proti vsem naslednjim antibiotikom: vsem betalaktamom (penicilinom in cefalosporinom, karbapenemom in atreonamu), aminoglikozidom, fluorokinolonom (npr. ciprofloksacin), kombinaciji trimetoprima s sulfametoksazolom in tigeciklinu.

Za izolat K. pneumoniae so ugotovili, da proizvaja encim karbapenemazo. Molekularna analiza je pokazala, da je izolat vseboval gen, ki je odgovoren za tvorbo metalo-beta-laktamaze New Delhi (NDM-1), nove oblike karbapenemaze. Ta genetski element so odkrili v mnogih bakterijah, razširil se je po vsem svetu in povzroča, da so bakterije, ki ga nosijo, odporne proti mnogim antibiotikom. Tako ostane za zdravljenje na voljo le nekaj antibiotikov, včasih celo nobeden. V primeru te bolnice je bila bakterija občutljiva le za kolistin, antibiotik, ki se daje intravenozno in je lahko toksičen.

Raven zelo odpornih bakterij po vsem svetu narašča. Te bakterije, ki se lahko širijo prek državnih meja, pogosto prenašajo bolniki, ki prehajajo med različnimi sistemi zdravstvene oskrbe. Pomembno je, da so zdravniki pozorni na primere, ko bolniki prenašajo bakterijo s tako visoko odpornostjo proti antibiotikom. Čeprav je ta vrsta odpornosti v Skandinaviji redka, so bili številni drugi primeri v Evropi povezani s hospitalizacijo v tujini.