Glavna opozorila za predpisovalce v bolnišnicah

informativno gradivo ključna sporočila komplet informativnega gradiva

Kaj je težava?

Bakterije, odporne na antibiotike, so postale vsakodnevni pojav in težava v bolnišnicah po vsej Evropi (1).

Zaradi nepravilne rabe antibiotikov se lahko v bolnikih naselijo ali se okužijo z bakterijami, odpornimi na antibiotike, kot so na primer na meticilin odporna bakterija Staphylococcus aureus (MRSA), na vankomicin odporni enterococci (VRE) in močno odporni Gram negativni bacili (2-3).

Nepravilna raba antibiotikov je povezana z večjo pojavnostjo okužb z bakterijo Clostridium difficile (4-5).

Pojavljanje, izbor in širjenje bakterij, odpornih na antibiotike, predstavlja nevarnost za varnost bolnikov v bolnišnicah, ker:

  • okužbe z bakterijami, odpornimi na antibiotike, povzročajo večjo obolevnost in smrtnost bolnikov ter podaljšano bivanje v bolnišnici (6-7);
  • odpornost na antibiotike pogosto povzroča zakasnelost pri uvajanju ustreznega zdravljenja z antibiotiki (8);
  • je neustrezno ali zakasnelo zdravljenje z antibiotiki pri bolnikih s hudimi okužbami povezano s slabšimi rezultati pri bolnikih, včasih celo smrtjo(9-11);
  • je sedanja raba novih antibiotikov omejena (borna) in če se bo odpornost na antibiotike še povečevala, za zdravljenje ne bo več na voljo učinkovitih antibiotikov (12).

Kako raba antibiotikov prispeva k težavi?

Obstaja velika verjetnost, da bodo hospitalizirani bolniki prejeli antibiotik (13), v več kot 50 pa je raba antibiotikov v bolnišnicah lahko neustrezna (4, 14);

Nepravilna raba antibiotikov je eden od glavnih vzrokov za razvoj odpornosti na antibiotike v bolnišnicah (15-17);

Nepravilna uporaba antibiotikov vključuje (18):

  • predpisovanje antibiotikov brez potrebe;
  • zakasnelo uporabo antibiotikov pri kritično bolnih bolnikih;
  • preširok ali preozek spekter zdravljenja z antibiotiki;
  • premajhen ali prevelik odmerek antibiotikov glede na bolnikovo indikacijo;
  • prekratek ali predolg čas zdravljenja z antibiotiki;
  • neprilagojenost zdravljenja z antibiotiki, ko so na voljo podatki o mikrobioloških kulturah.

Zakaj spodbujati preudarno uporabo antibiotikov?

Preudarna uporaba antibiotikov lahko prepreči nastanek in izbor bakterij, ki so odporne na antibiotike (4, 17, 19-21).

Pokazalo se je, da zmanjšana raba antibiotikov lahko zmanjša pojavnost okužb z bakterijo Clostridium difficile (4, 19, 22).

Kako spodbujati preudarno rabo antibiotikov?

Večplastne strategije, ki vključujejo stalno izobraževanje, smernice in politike za rabo antibiotikov v bolnišnicah na podlagi dokazov, omejevalne ukrepe ter svetovanja zdravnikov za nalezljive bolezni, mikrobiologov in farmacevtov, lahko vplivajo na boljšo prakso predpisovanja antibiotikov in zmanjševanje odpornosti na antibiotike (4, 19, 23).

S spremljanjem podatkov o odpornosti na antibiotike in uporabi antibiotikov v bolnišnicah so bile pridobljene koristne informacije za usmerjanje izkustvenega zdravljenja z antibiotiki pri hudo bolnih bolnikih (24).

Pravočasnost in optimalno trajanje zaščite z antibiotiki pred operativnim posegom je povezano z manjšim tveganjem za okužbe na mestu posega (25) in manjšim tveganjem za pojav bakterij, odpornih na antibiotike (26).

Raziskave kažejo, da pri nekaterih indikacijah ni nobene razlike v rezultatu zdravljenja med krajšo in daljšo rabo antibiotikov, to pa je povezano tudi z manjšo pogostostjo odpornosti na antibiotike (15, 27-28).

Jemanje mikrobioloških vzorcev pred začetkom zdravljenja z antibiotiki, spremljanje rezultatov kultur in racionalizacija (29). usmerjenega zdravljenja z antibiotiki na podlagi rezultatov kultur je sredstvo za zmanjševanje nepotrebne rabe antibiotikov

Viri 

1.            European Antimicrobial Resistance Surveillance System . RIVM. 2009 [cited March 30, 2010].
2.            Safdar N, Maki DG. The commonality of risk factors for nosocomial colonization and infection with antimicrobial-resistant Staphylococcus aureus, enterococcus, gram-negative bacilli, Clostridium difficile, and Candida. Ann Intern Med. 2002 Jun 4;136(11):834-44.
3.            Tacconelli E, De Angelis G, Cataldo MA, Mantengoli E, Spanu T, Pan A, et al. Antibiotic usage and risk of colonization and infection with antibiotic-resistant bacteria: a hospital population-based study. Antimicrob Agents Chemother. 2009 Oct;53(10):4264-9.
4.            Davey P, Brown E, Fenelon L, Finch R, Gould I, Hartman G, et al. Interventions to improve antibiotic prescribing practices for hospital inpatients. Cochrane Database Syst Rev. 2005(4):CD003543.
5.            Bartlett JG, Onderdonk AB, Cisneros RL, Kasper DL. Clindamycin-associated colitis due to a toxin-producing species of Clostridium in hamsters. J Infect Dis. 1977 Nov;136(5):701-5.
6.            Cosgrove SE, Carmeli Y. The impact of antimicrobial resistance on health and economic outcomes. Clin Infect Dis. 2003 Jun 1;36(11):1433-7.
7.            Roberts RR, Hota B, Ahmad I, Scott RD, 2nd, Foster SD, Abbasi F, et al. Hospital and societal costs of antimicrobial-resistant infections in a Chicago teaching hospital: implications for antibiotic stewardship. Clin Infect Dis. 2009 Oct 15;49(8):1175-84.
8.            Kollef MH, Sherman G, Ward S, Fraser VJ. Inadequate antimicrobial treatment of infections: a risk factor for hospital mortality among critically ill patients. Chest. 1999 Feb;115(2):462-74.
9.            Ibrahim EH, Sherman G, Ward S, Fraser VJ, Kollef MH. The influence of inadequate antimicrobial treatment of bloodstream infections on patient outcomes in the ICU setting. Chest. 2000 Jul;118(1):146-55.
10.          Lodise TP, McKinnon PS, Swiderski L, Rybak MJ. Outcomes analysis of delayed antibiotic treatment for hospital-acquired Staphylococcus aureus bacteremia. Clin Infect Dis. 2003 Jun 1;36(11):1418-23.
11.          Alvarez-Lerma F. Modification of empiric antibiotic treatment in patients with pneumonia acquired in the intensive care unit. ICU-Acquired Pneumonia Study Group. Intensive Care Med. 1996 May;22(5):387-94.
12.          ECDC, EMEA. ECDC/EMEA Joint Technical Report: The bacterial challenge: time to react
2009.
13.          Ansari F, Erntell M, Goossens H, Davey P. The European surveillance of antimicrobial consumption (ESAC) point-prevalence survey of antibacterial use in 20 European hospitals in 2006. Clin Infect Dis. 2009 Nov 15;49(10):1496-504.
14.          Willemsen I, Groenhuijzen A, Bogaers D, Stuurman A, van Keulen P, Kluytmans J. Appropriateness of antimicrobial therapy measured by repeated prevalence surveys. Antimicrob Agents Chemother. 2007 Mar;51(3):864-7.
15.          Singh N, Yu VL. Rational empiric antibiotic prescription in the ICU. Chest. 2000 May;117(5):1496-9.
16.          Lesch CA, Itokazu GS, Danziger LH, Weinstein RA. Multi-hospital analysis of antimicrobial usage and resistance trends. Diagn Microbiol Infect Dis. 2001 Nov;41(3):149-54.
17.          Lepper PM, Grusa E, Reichl H, Hogel J, Trautmann M. Consumption of imipenem correlates with beta-lactam resistance in Pseudomonas aeruginosa. Antimicrob Agents Chemother. 2002 Sep;46(9):2920-5.
18.          Gyssens IC, van den Broek PJ, Kullberg BJ, Hekster Y, van der Meer JW. Optimizing antimicrobial therapy. A method for antimicrobial drug use evaluation. J Antimicrob Chemother. 1992 Nov;30(5):724-7.
19.          Carling P, Fung T, Killion A, Terrin N, Barza M. Favorable impact of a multidisciplinary antibiotic management program conducted during 7 years. Infect Control Hosp Epidemiol. 2003 Sep;24(9):699-706.
20.          Bradley SJ, Wilson AL, Allen MC, Sher HA, Goldstone AH, Scott GM. The control of hyperendemic glycopeptide-resistant Enterococcus spp. on a haematology unit by changing antibiotic usage. J Antimicrob Chemother. 1999 Feb;43(2):261-6.
21.          De Man P, Verhoeven BAN, Verbrugh HA, Vos MC, Van Den Anker JN. An antibiotic policy to prevent emergence of resistant bacilli. Lancet. 2000;355(9208):973-8.
22.          Fowler S, Webber A, Cooper BS, Phimister A, Price K, Carter Y, et al. Successful use of feedback to improve antibiotic prescribing and reduce Clostridium difficile infection: a controlled interrupted time series. J Antimicrob Chemother. 2007 May;59(5):990-5.
23.          Byl B, Clevenbergh P, Jacobs F, Struelens MJ, Zech F, Kentos A, et al. Impact of infectious diseases specialists and microbiological data on the appropriateness of antimicrobial therapy for bacteremia. Clin Infect Dis. 1999 Jul;29(1):60-6; discussion 7-8.
24.          Beardsley JR, Williamson JC, Johnson JW, Ohl CA, Karchmer TB, Bowton DL. Using local microbiologic data to develop institution-specific guidelines for the treatment of hospital-acquired pneumonia. Chest. 2006 Sep;130(3):787-93.
25.          Steinberg JP, Braun BI, Hellinger WC, Kusek L, Bozikis MR, Bush AJ, et al. Timing of antimicrobial prophylaxis and the risk of surgical site infections: results from the Trial to Reduce Antimicrobial Prophylaxis Errors. Ann Surg. 2009 Jul;250(1):10-6.
26.          Harbarth S, Samore MH, Lichtenberg D, Carmeli Y. Prolonged antibiotic prophylaxis after cardiovascular surgery and its effect on surgical site infections and antimicrobial resistance. Circulation. 2000 Jun 27;101(25):2916-21.
27.          Chastre J, Wolff M, Fagon JY, Chevret S, Thomas F, Wermert D, et al. Comparison of 8 vs 15 days of antibiotic therapy for ventilator-associated pneumonia in adults: a randomized trial. Jama. 2003 Nov 19;290(19):2588-98.
28.          Ibrahim EH, Ward S, Sherman G, Schaiff R, Fraser VJ, Kollef MH. Experience with a clinical guideline for the treatment of ventilator-associated pneumonia. Crit Care Med. 2001 Jun;29(6):1109-15.
29.          Rello J, Gallego M, Mariscal D, Sonora R, Valles J. The value of routine microbial investigation in ventilator-associated pneumonia. Am J Respir Crit Care Med. 1997 Jul;156(1):196-200.

Related content

Data

Komplet informativnega gradiva za predpisovanje antibiotikov v bolnišnicah

nabor komunikacijskih orodij

Glavna ciljna javnost so predpisovalci antibiotikov v bolnišnicah. Sekundarna javnost so direktorji bolnišnic in deloma tudi farmacevti v bolnišnicah ter farmacevtski odbori/odbori za usmerjanje uporabe antibiotikov.